ŽUPNIJSKA CERKEV SVETEGA LENARTA

Kdaj je bila zgrajena prva cerkev v Kropi žal ne vemo. Prvič je bila omenjena v seznamu podružnic župnije Radovljica leta 1468. Tu piše, da je bila posvečena Janezu Krstniku.

Valvasor pa piše: Cerkev sv. Leonarda v Kropi je bila sezidana leta 1481. Sezidati jo je dal Leonard Kacijanar, graščak na Pustem gradu nad Kamno Gorico. Ljudska pravljica pripoveduje, da se je izgubil na lovu i moral prenočiti na prostem. V stiski se je zaobljubil, da bo dal sezidati cerkev v čast svojemu krstnemu zavetniku, svetemu Lenartu, če se srečno vrne domov.

Seveda je bila takrat cerkvica majhna, bolj podobna kapelici. Leta 1620 pa je postala župnijska cerkev. Tisto leto je namreč Kropa samostojna župnija.

Leta 1694 je bila povečana in podaljšana do sedanjega kora. Posvetil jo je škof Sigismund de Schrattenbach v mesecu juliju leta 1729. Od takrat je tako imenovani »ta naglnov smn« vsako leto drugo julijsko nedeljo.

Ponovno so jo povečali okrog leta 1768, ko so prizidali dve stranski kapeli, posvečeni Karmelski Materi Božji in Svetemu Križu.

Leta 1868 so cerkev ponovno povečali, jo delno povišali s sedanjim obokanim stropom in jo podaljšali do današnje dolžine. Zvonik je bil povišan in je dobil sedanjo podobo leta 1868. Tako so bila stavbena dela končana in kroparska župnijska cerkev ima danes to obliko.

Zlasti pa je cerkev svetega Lenarta v Kropi lepa po svoji notranjosti. V letih med 1893 in 1909 je bil v Kropi župnik Franc Hönigman, ki je bogato notranjo poslikavo zaupal slikarju Matiju Bradaški. Ta je bil rojen 1852 v Lučinah nad poljansko dolino in umrl v Kranji leta 1915. Učil se je pri slikarskem mojstru Štefanu Šubicu. Bradaškove poslikave krasijo mnoge cerkve na Gorenjskem, v Kropi pa je slikal v letih 1900 v prezbiteriju in 1901 v ladji.

Cerkev svetega Lenarta, ki se ponaša s petimi oltarji, so izdelali in poslikali številni domači in tuji umetniki, kot najpomembnejši Matevž Langus, kroparski baročni slikar Janez Krstnik Potočnik, Leopold Layer in njegovi učenci ter slikarki Ivana Kobilica in Henrika Langus.

Kroparsko cerkev krasi velik Križev pot, delo dunajske delavnice Josefa Plancka. Podaril in blagoslovil jih je kroparski rojak, stolni prošt v Ljubljani, Jožef Zupan leta 1868.

Iz železa kovani daritveni oltar je delo kroparskih umetniških kovačev Joža Bertonclja, Filipa Legata in Joža Šolarja. V cerkveni fasadi so vzidani kamniti in litoželezni spomeniki kroparskih župnikov ter spominska plošča padlim in umrlim kroparskim vojakom v prvi svetovni vojni.

PODRUŽNIČNA CERKEV DEVICE MARIJE ‘PRI KAPELCI’

Nedaleč od Marije Pomagaj na Brezjah sameva pod košato Jelovico trg Kropa. Stisnjena med gorovjem, je Kropa le proti severu odprta javnemu prometu. Skozi ozko dolino teče potok, nad katerim so hiše druga poleg druge ali druga nad drugo, ponosno nad trgom stoji župnijska cerkev. Prebivalci so večinoma delavci-trpini, ki si morajo iz razbeljenega železa kovati vsakdanji zaslužek. Tako je opisovalec Jožef Lavtižar zapisal v uvodu v opis božjepotne cerkve Matere usmiljenja “pri kapelci” v Kropi. Kropo poznamo Slovenci po izrednih kovaških umetninah, ki jih s ponosom pokažemo vsakemu tujcu, in s tukajšnjimi kovaškimi izdelki krasimo naše domove in celo cerkve.

Tisto, kar danes pritegne posebno obiskovalčevo pozornost, pa sta kar dve cerkvi. Poleg farne sv. Lenarta je na sončni strani doline v strmem pobočju nad trgom še druga, ki ji pravijo “pri kapelci”, čeprav je veliko večja, kot pravi to domače poimenovanje. To je božjepotna cerkev Marije milostljivega srca ali Marije Matere usmiljenja, ki jo imajo v posebni časti.

Začetek božje poti sega v versko razgibano 18. stoletje. 29. junija leta 1707 je sedem fantičev v gozdu sredi strmega hriba, tam, kjer danes stoji cerkev, našlo na papir natisnjeno podobico z Marijino sliko. Fantje Andrej in Lovrenc Mertelj, Janez Žigan, Lenart in Andrej Popovec, Jurij Pehemb in Jurij Klemenc so na kraju najdbe postavili šotorček iz zelenih vej, v njem pa oltar, kamor so postavili Marijino podobico. Sem so hodili dan za dnem častit Marijo. Pozornost domačinov za to pobožnost fantičev je zbudil čudežen dogodek, ko je eden od njih, šestletni gluhonemi Jurij Klemenc, spregovoril. Vedno več ljudi je prihajalo na kraj in molilo pred podobico. Kroparji so se odločili, da bodo postavili cerkev. Pod nadzorstvom takratnega župnika Benedikta Rosenheimba so začeli kopati zemljišče in zidati. Leta 1712 je ljubljanski škof Frančišek Kaunitz blagoslovil temeljni kamen. Zidali so hitro. Že konec tega leta je imel domačin Simon Bogataj v novi cerkvi novo mašo. Veliko let pozneje, aprila 1729, ko je bila dokončno opremljena in urejena, jo je posvetil škof Sigmund Felix Schrattenbach.

Vedno več ljudi je prihajalo k Mariji v Kropo, saj so se godili številni čudeži. Posebej je božja pot zaslovela, ko je oživel mrtev otrok. Žebljar Blaž Strgar je imel deklico, ki jo je njegova žena zadušila v spanju. Žena je obljubila, da bo šla po kolenih iz Krope do “kapelce”, če otrok oživi. Obljubo je spolnila, Marija pa jo je uslišala. Dete, ki je ležalo že nekaj ur mrtvo na mizi, je oživelo. Žebljar Blaž in njegova žena sta to potrdila s prisego pred takratnim kamnogoriškim županom Jožefom Kapusom. Drug velik čudež, ki so ga ohranili zapisanega, je bil, ko je spregledala slepa Jožefa Zupan…

Današnji obiskovalec se iz Krope po strmi kolovozni poti hitro povzpne z glavne ceste k Marijini cerkvi. Njena prostorna notranjščina dovolj jasno pove, da je nekoč sem prihajalo veliko romarjev. Trije oltarji (Marijin, sv. Križa in Treh kraljev) imajo sicer nekaj baročnega nadiha, so bili v prejšnjem stoletju močno predelani ali celo na novo narejeni. V letu 1858 so jo namreč temeljito predelali in povišali zvonik. Takrat so preuredili tudi notranjščino. Najlepši je seveda tron v glavnem oltarju, kjer je pod lepim baldahinom v izrezljanem in okrašenem okviru, ki ga držita angela, mala Marijina podobica, ki so jo našli in prvi počastili otroci.
Zanimivo pri kroparski zgodbi je, da je eden izmed fantov (Janez Žigan), ki so našli Marijino podobico, kasneje postal duhovnik. To je posebna potrditev božjega delovanja na tem kraju. Danes je, če primerjamo pretekla romanja, tukajšnja cerkev pozabljena božja pot. Največ častilcev se zbere na kovaški šmaren, ki je na praznik Marijinega obiskanja, 2. julija (po starem bogoslužnem koledarju), ko se zberejo kovači.

napisal: Franci Petrič
 

Informacije:

Župnija KROPA

Kropa 71, 4245 Kropa

duhovni pomočnik: Viktor Primožič 

tel.: 04 533 67 00; 041 262 580

župnik Jože Tomšič

tel.: 041 735 756

Dostop: z avtobusom do parkirišča pri tovarni Novi Plamen ali glavnega trga v Kropi, nato peš - do Kapelce ali do farne cerkve - dobrih 1000 korakov.

Glavni shodi: 

Župnijska cerkev sv. Lenarta v Kropi – žegnanje - »ta naglnov smn« vsako drugo nedeljo v juliju (nedelja po 12. juliju) in nedelja po sv. Lenartu, ki goduje 6. novembra.

Podružna cerkev Marije, Matere usmiljenja, pri kapelci: 2. julija – Kovaški šmaren in na Rožnovensko nedeljo (prvo v oktobru).